Glavni trg 18 

4000 Kranj 

(04) 202 57 16 

info@gpn.si 

Odprtje razstave Draga Tršarja (25. 4. 2017)

092mDrago Tršar v letošnjem letu praznuje visoki jubilej devetdesetih let. Širokemu opusu Draga Tršarja se bomo poklonili s serijo preglednih in tematsko raznolikih razstav, združenih v medinstitucionalnem projektu MONUMENT DRAGO TRŠAR.

Odprtje pregledne razstave Tršarjevega dela bo v torek, 25. aprila 2017, ob 19. uri v Galeriji Prešernovih nagrajencev Kranj, Glavni trg 18.

Vabljeni.

Znani nagrajenci Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada za leto 2017

Po sklepih Upravnega odbora Prešernovega sklada prejmeta Prešernovo nagrado leta 2017

Akademska slikarka in grafičarka Metka Krašovec za izjemen in prepoznaven slikarski opus.
Metka Krašovec je svoje življenje posvetila likovnemu ustvarjanju. Od leta 1964 nepretrgoma ustvarja in je avtorica veličastnega in prepoznavnega slikarskega opusa, ki je hkrati z njenim grafičnim in risarskim opusom nepogrešljiva sestavina mozaika slovenske likovne umetnosti. Je neusahljivo ustvarjalna umetnica, najpomembnejša slovenska sodobna umetnica, ki ji je slovenska likovna kritika namenila zgodovinsko mesto takoj za Ivano Kobilico. Je tudi ena redkih slovenskih likovnih umetnikov, ki je z besedilom, ki ima naslov Ogledalo, čas, našemu prostoru dala eno redkih, čudovitih besedil umetniške samorefleksije.
(Odlomek iz obrazložitve Brede Škrjanec.)

Prevajalec Aleš Berger za življenjski prevajalski opus.
Aleš Berger je s svojo raznovrstno jezikovno dejavnostjo in s celostnim pogledom na jezik neprecenljivo obogatil slovenski umetnostni in kulturni prostor. Njegov prevajalski opus je impozantno avtorsko delo. Prevajalsko umetnost, ki se še zdaj včasih otepa bremena anonimnosti, je povzdignil na raven javne ustvarjalne geste, posebej z nekaterimi najzahtevnejšimi prevodi, ki jih zmore le avtentičen jezikovni umetnik. Slovenskim bralcem je ponudil premišljene, briljantno izbrušene in duhovite prevode cele vrste ključnih avtorjev univerzalne književnosti.
(Odlomek iz obrazložitve Primoža Viteza.)

 

Po sklepih Upravnega odbora Prešernovega sklada prejmejo nagrade Prešernovega sklada leta 2017:

Skladateljica Nina Šenk za skladateljsko delo v zadnjih dveh letih.
Nina Šenk sodi med najvidnejše in najpomembnejše slovenske skladatelje mlajše generacije.
Njeno ustvarjanje odlikuje prepoznaven in prepričljiv slog komponiranja, ki je rezultat trdega dela in neutrudnega iskanja svojega glasbenega izraza. Je umetnica, katere izjemen ustvarjalni dar je našel najmočnejši izraz v skladanju sodobne glasbe. Pri komponiranju sledi na videz preprostemu načelu Biti vztrajen v samem procesu dela in iskren do samega sebe.
(Odlomek iz obrazložitve Janeza Podleska.)

Skladatelj in klarinetist Boštjan Gombač za skladateljsko in koncertno dejavnost v zadnjih dveh letih.
Akademski glasbenik klarinetist Boštjan Gombač je v zadnjih dveh letih suvereno in z vso svežino globoko zaznamoval slovensko glasbeno tvornost. Kot skladatelj in multiinstrumentalist je nastopil na koncertih z Big bandom RTV Slovenija. Relevantno je Gombač deloval tudi na področju oživljanja slovenske narodne pesmi. Njegove priredbe (v sodelovanju s harmonikarjem Dovčem) vnašajo v izvajanje slovenske narodne pesmi elemente jazza, bluesa in sodobnih plesnih ritmov. Je ambasador slovenske narodne pesmi.
(Odlomek iz obrazložitve Žarka Prinčiča.)

Pisateljica Mojca Kumerdej za roman Kronosova žetev.
Roman Mojce Kumerdej Kronosova žetev se dogaja ob prelomu razburkanega 17. stoletja, ki je bil čas turških vpadov, kuge, vrenja množic, in ob hkratnih pripravah na protireformacijo, zažiganje knjig in izgon teh, ki niso pokleknili. Roman je pisan v delno starinsko patiniranem jeziku, polnem metaforike in podob, ki so polne poproščene teologije. To mu daje izrazito jezikovno barvitost in stilsko razgibanost. Kumerdejeva piše o preteklosti, da bi pokazala na današnje stanje in poiskala pravzroke zanj, tj. za naš hlapčevski odnos in upogljivost
(Odlomek iz obrazložitve Mateja Bogataja.)

Skladatelj Mitja Vrhovnik Smrekar za glasbeno-scenski opus zadnjih dveh let.
Skladateljski opus Mitje Vrhovnika Smrekarja je razvejan, bogat in unikaten. Njegovo izčiščeno in načelno razumevanje glasbe v umetnosti – tako v gledališču kot na filmu – mu narekuje samosvojo izraznost, nenehno izpraševanje in odprt, komunikativen pristop do različnih umetniških žanrov. Kot vsestranski glasbenik je neizčrpen, nenehno v pogonu in raziskovanju. Mitja Vrhovnik Smrekar je svojevrsten in skrben preučevalec otroške in odrasle duše, ki skozi glasbo išče nevidne poti do njihovih podzavestnih (arhetipskih) leg, čustvenih votlin in z razumom shranjenih spominov.    
(Odlomek iz obrazložitve Zale Dobovšek.)

Stripovski avtor in karikaturist Tomaž Lavrič za stripovske objave zadnjih dveh let; še posebej za stripa Lomm in Tolpa mladega Ješue ter za razstavi v Cankarjevem domu.
Tomaž Lavrič je vrhunski stripovski avtor in karikaturist. Kot izjemen risar se ponaša z odličnim poznavanjem človeške anatomije in pretanjenim čutom za plastično ponazoritev človeškega telesa, kar je še posebno razvidno v stripu Lomm, ki je zgodba o odraščanju in boju za obstanek. Predvsem pa je Lomm hvalnica telesu, ki ga avtor osvetljuje iz več zornih kotov v različnih položajih in kretnjah s trdno kompozicijo in suvereno postavitvijo v prostor. Lavričevo delo po vsebinski kot likovni plati sodi v sam vrh slovenskega stripa.
(Odlomek iz obrazložitve Iztoka Sitarja.)

Arhitekti Lena Krušec, Tomaž Krušec in Vid Kurinčič (Skupina Arhitektura Krušec) za arhitekturna dela zadnjih dveh let, in sicer za stvaritve upravne stavbe ter VIP-paviljona Nogometne zveze Slovenije na Brdu, za individualno hišo na Golem in za obnovo Linhartove dvorane v Cankarjevem domu.
Zavidljivi opus razmeroma mlade skupine arhitektov, Lene Krušec, Tomaža Krušca in Vida Kurinčiča, zaznamuje izjemno občutljiv odnos do preteklosti in našega slovenskega izročila, obenem pa tudi do naravnega in grajenega okolja. Njihove stavbe so materialno skromen, a vedno asociativno bogat arhitekturni zapis. Arhitektura Skupine Krušec je sodobna in moderna, a se kljub temu spoštljivo vključuje v obstoječe okolje. Je svojevrstna, z gradnjo izražena interpretacija mest in pokrajin, kulture in našega časa.
(Odlomek iz obrazložitve Aleša Vodopivca.)

  MO Kranj  zavod za turizem in kulturo kranj  facebook

 Zavarovalnica Triglav