Glavni trg 18 

4000 Kranj 

(04) 202 57 16 

info@gpn.si 

Ob 20. obletnici Galerije Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost Kranj

Mag. Julijana Bizjak Mlakar, ministrica za kulturo Republike Slovenije

Galerija Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost Kranj, ki letos praznuje dvajset let obstoja, uresničuje vizijo Kranja kot Prešernovega mesta. Ne povezuje pa le prebivalcev Kranja, temveč z likom pesnika Franceta Prešerna povezuje tudi prebivalce celotne Slovenije. V Zdravljici je Prešeren izpovedal stoletni slovenski sen in zamisel o sožitju vseh narodov sveta. Z njegovo poezijo smo Slovenci v literarnem pogledu postali enakovredni evropskim narodom. In prav v tej univerzalnosti vrhunske umetnosti, ki v enaki meri nagovarja Slovence kot tudi druge narode, leži širše umetniško razumevanje kulture.

Več ...

Potovanje v bogatejši, ustvarjalnejši in boljši svet

Boštjan Trilar, župan Mestne občine Kranj

Spoštovani,

v letošnjem letu smo priča imenitnemu dogodku, saj sredi starega mestnega jedra Kranja, v prelepi meščanski hiši praznujemo 20 let Galerije Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost Kranj, jubilej galerije, v kateri so razstavljena dela najboljših slovenskih likovnih umetnikov, ki so za svoj ustvarjalni opus prejeli najvišji državni priznanji - Prešernovo nagrado oziroma nagrado Prešernovega sklada.

Ob tem se mi zastavlja vprašanje, kaj žene umetnika, da snovno izrazi svoj notranji svet občutij in podob? Verjetno si lahko odgovor vsak razlaga po svoje, pa vendar je eden lahko tudi ta, da nam enostavno želi pokazati drugačen pogled na svet. Hkrati pa je umetnost tudi potreba vsake družbe, tisto nekaj več, kar nas bogati in čustveno izpolnjuje. Je posebno bogastvo, ki ga od sodobnikov lahko užijemo sedaj in tukaj.

Več ...

Z Galerijo Prešernovih nagrajencev v Kranju je tudi Prešeren vsak dan z nami

Prof. dr. Janez Bogataj, predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada

Dvajset let neke galerije sicer ni veliko obdobje. A pri Galeriji Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost so zadeve nekoliko drugačne. Ob podeljevanju nagrad za vrhunske dosežke na različnih umetnostnih in kulturnih področjih, torej tudi na likovnih, se iz leta v leto razširja odslikava del nagrajencev na različna področja in z različnimi oblikami, prireditvami, dejavnostmi. Najbolj razveseljivo je, da se to ne dogaja le v krajih, ki so neposredno povezani s Prešernovim življenjem in delovanjem, ampak tudi povsod po Sloveniji, v zamejstvu in na območjih, kjer živijo družine naših izseljencev in njihovih potomcev.

Več ...

Galerija Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost Kranj dvajset let v Prešernovem mestu

Marko Arnež, vodja Galerije Prešernovih nagrajencev Kranj

Dvajset let Galerije Prešernovih nagrajencev označuje dvajset let »Prešernovega mesta«. Čeprav je galerija v današnjem pomenu nastala leta 2001, za njen začetek lahko upravičeno štejemo leto 1995, ko smo v Kranju prvič pripravili razstavo Slikarji za Prešernovo mesto. V Ravnikarjevi stebriščni dvorani na Mestni občini Kranj sva s slikarjem Klavdijem Tutto in še nekaterimi sodelavci na slikarska stojala postavila slike kranjskih in izbranih slovenskih slikarjev v želji, da se ob 200. obletnici Prešernovega rojstva z zbranimi sredstvi od prodaje del priključimo praznovanju jubilejev leta 2000.

Več ...

Srečanje z umetniki

Lev Menaše

S kranjsko Galerijo Prešernovih nagrajencev sem sodeloval dvanajst let. Koristi so bile raznovrstne: poleg tega, da sem obogatel, sem ob pripravljanju razstav srečal veliko umetnikov in umetnic - nekatere sem osebno poznal že prej, za večino pa sem samo vedel. Med takšne sodi že eden prvih, Milan Rijavec; njegova razstava je bila, kakor še nekaj zgodnejših in poznejših, oktobra 2002 postavljena v avli Mestne občine in je izgledala točno tako, kakor vse v takšnih in drugačnih avlah postavljene predstavitve - dobra dela, a slaba osvetljava in značilno reprezentativno okolje, konkretno socrealistično, ki se je (ne samo v tem primeru) neusmiljeno spopadlo z umetnikovimi vse prej ko socrealističnimi slikami in risbami.

Več ...

Dvajset let dela za zbirko Galerije Prešernovih nagrajencev v Kranju ali izzivi zbirateljstva slovenske umetnosti

Nadja Zgonik

Zgodovina zbirateljstva likovnih del na Slovenskem je zanimivejša, kot bi se nam lahko zdelo na prvi pogled. V njej že v 17. stoletju izstopa Valvasor, v 19. stoletju pa se poleg drugih bogatih plemiških zbirk kot najpomembnejša uveljavi Strahlova zbirka v Škofji Loki in nastajajo prve meščanske zbirke nacionalne umetnosti - Terpinčeva v Fužinah, Pavšlarjeva v Kranju (1) in druge, s čimer se pričenja kontinuirana zgodovina zbirateljstva na naših tleh. Zasebne zbirke so v tem času nadomeščale pozen začetek institucionalnega zbirateljstva in muzejskega dela na področju likovne umetnosti na Slovenskem. Zaradi slabo razvite institucionalne mreže muzejev in drugih ustanov ter šibko uveljavljene zavesti o regionalni in nacionalni pripadnosti pri zbirateljih, še bolj pa pri njihovih dedičih, se je velikokrat zgodilo, da so bile zbirke, ki so nastale s predanim življenjskim delom po smrti zbirateljev razpršene ali pa prenesene v tuje kraje in se niso preobrazile v javne zbirke.

Več ...

Galerijsko svetišče lavreatov - Prešernove nagrade in Galerija Prešernovih nagrajencev v Kranju

Milček Komelj

Prešernove nagrade so vse od začetka podeljevanja v letu 1947 namenjene tudi likovnim umetnikom. Zato so si v Kranju, v katerem je Gorenjski muzej že od osemdesetih let 20. stoletja ob slovenskem kulturnem prazniku opozarjal na Prešernove nagrajence, zamislili vrsto razstav, imenovanih Likovni umetniki za Prešernovo mesto, in poimenovanje mesta po pesniku se je začelo javno uveljavljati prav ob tej pobudi. Že prvo od razstav je leta 1995 v sodelovanju s slikarjem Klavdijem Tuttom pripravil profesor Marko Arnež, od vsega začetka pa je bil med pobudniki teh prireditev tudi prešernoslovec akademik Boris Paternu.

Več ...

  MO Kranj  zavod za turizem in kulturo kranj  facebook

 Zavarovalnica Triglav, d.d.