Glavni trg 18 

4000 Kranj 

+386 4 202 57 16 

info@gpn.si 

Exhibitions and Events

PREV  110/119  NEXT  LIST


gpn
7.10.2004 - 16.11.2004

Oto Rimele: Razstava del


KO GLEDANO POSTANE VIDNO


Če je bila na začetku le pobožna želja, da bi v Prešernovem mestu pridobili ustrezne prostore za razstavo del Prešernovih nagrajencev in nagrajencev Prešernovega sklada nekje v starem mestnem jedru, je to danes že resničnost. Minljivost vsakoletnih razstav je porodila željo, da bi imeli stalno zbirko vrhunske likovne umetnosti. V Kranju smo in bomo na ta način uspeli pokazati izsek bogate likovne ustvarjalnosti, ki je odsev likovnega utripa v slovenskem prostoru.

Galerija Prešernovih nagrajencev tokrat gosti dela plodovitega in prodornega likovnega ustvarjalca, akademskega slikarja Ota Rimeleja. Njegov sloves potrjujejo številne samostojne in skupinske razstave tako doma kot v tujini ter prejemi številnih nagrad, med katerimi ima posebno mesto nagrada Prešernovega sklada iz leta 2004. Na drugi strani so mu tudi likovni kritiki in strokovnjaki izrekli nemalo zavidanja vrednih pohval.S tokratno likovno razstavo del Ota Rimeleja želimo kar se da obširno predstaviti likovno ustvarjanje omenjenega avtorja in obiskovalkam in obiskovalcem dati možnost, ne le da si ogledajo, marveč da tudi vidijo razstavljene umetnine.

Prepričan sem, da boste ljubiteljice in ljubitelji umetnosti uživali v ambientu, ki ga ponuja celotna razstava. Naj likovna dela opravljajo svoje poslanstvo, s katerim so bila ustvarjena, in naj nas vedno znova presenečajo s svojo izvirnostjo.

Ob tej priložnosti želim avtorju še naprej plodovito delo ter mu iskreno čestitam in izrekam željo po nadaljnjem plodnem likovnem ustvarjanju.

Mohor Bogataj, univ. dipl. org.
Župan Mestne občine Kranj

Celostna umetnina, v kateri se temeljne panoge likovne umetnosti - slikarstvo, kiparstvo in arhitektura - spajajo v edinstveno ter nerazdružljivo celoto, je kot sinteza najboljšega, kar likovna umetnost lahko ponudi, od nekdaj eden velikih idealov ustvarjalcev. Ti so likovno včasih kombinirali tudi z drugimi umetnostmi, še zlasti z glasbo: takšne kombinacije lahko srečamo v zgodnji nemški romantiki (ko je najbolj znani, a nikoli uresničeni projekt te vrste zasnoval Philipp Otto Runge), pa tudi poznejše variante so bile večina nemške ali vsaj "severnjaške".

Kot "severnjaka" - seveda v slovenskih okvirih - je mogoče označiti tudi Ota Rimeleja, umetnika, ki se nam s trenutno najnovejšo variacijo na temo celostne umetnine predstavlja v Kranju. Drugače kot srednjeslovenska (in še toliko bolj primorska) umetnost je bila štajerska praviloma najbolj vezana na vzore, ki so prihajali s severa in/ali severozahoda: to so raziskovalci ugotavljali že ob njenih starejših obdobjih in to velja tudi za moderno umetnost. Pri njenem razvoju je Maribor (iz najrazličnejših zgodovinskih razlogov, ki jih tu ne morem razčlenjevati) sicer dolgo imel manj pomembno vlogo od tiste, ki bi mu glede na njegovo velikost in gospodarski pomen morala pripadati, zlasti v zadnjih letih pa se je tudi v njem uveljavilo nekaj bolj radikalnih likovnih ustvarjalcev, ki so - z Rimelejem na čelu - očitno skoraj avtomatično krenili po poti, po kateri so v preteklih stoletjih stopali njihovi predhodniki.

Kakor rečeno, pa gre v primeru Rimelejeve kranjske postavitve za "variacijo" tradicionalne-ga tipa. Takšno oznako je treba uporabiti zato, ker se njegovo delo od običajnih celostnih umetnin razlikuje vsaj po treh bistvenih značilnostih. Najprej, ker je bila arhitektura, notranjščina Pavšlarjeve hiše, dana vnaprej, jo je pa umetnik skrbno preučil ter ji priredil svoja dela, zaradi česar umetnine in prostor kljub veliki časovni razliki učinkujejo kot zlita celota. Drugič, ker njegova dela niso kipi ali slike, ampak oboje hkrati, trodimenzionalni, bolj ali manj očitno polihromirani objekti. In tretjič, ker so ti objekti zgolj pripomoček za doseganje ključnega učinka. Morda bi jih lahko še najbolje primerjali z grafično ploščo, ki ji umetnik sicer namenja največ truda, vendar gre pri tem zgolj za sredstvo, končni rezultat pa je odtis na papirju - podobno, kakor je v primeru Rimelejevih del končni rezultat odsev, ki ga obarvana, gledalcu načeloma nevidna in nedostopna površina objektov ustvarja v ozkem prostoru med njimi in steno.

Tako pridemo do ključnega elementa Rimelejeve umetnosti, do mistične svetlobe ali, ustreznejše, luči. Gre za enega arhetipskih motivov likovne umetnosti; v našem širšem kulturnem okolju ga je še zlasti uveljavila zamisel boga kot luči, ki jo je v Uvodu v svoj evangelij formuliral Janez Evangelist. Njegovi nasledniki so idejo povzeli in jo stopnjevali, ne samo pisci, temveč tudi likovni ustvarjalci. Vsaj v krščanskem okviru so verjetno bile absolutni vrhunec njihovih prizadevanj s svojimi velikimi slikanimi okni gotske katedrale, ki so končno postale tudi eden od ključnih navdihov romantične umetnosti in ob tem ustvarjalcev, kakršen je bil Runge. Ti so krščansko simboliko posplošili in jo dvignili na vsečloveško raven, na njej pa s svojimi deli deluje tudi Rimele. Pot je torej starodavna, rezultati pa vedno znova presenetljivi.

Lev Menaše

   MO Kranj   Gorenjski muzej   facebook