Glavni trg 18 

4000 Kranj 

+386 4 202 57 16 

info@gpn.si 

Exhibitions and Events

PREV  115/117  NEXT  LIST


gpn
6.11.2002 - 16.12.2002

Milan Rijavec: Razstava del
Avla Mestne občine Kranj


K RAZSTAVI MILANA RIJAVCA


Želja Mestne občine Kranj je približati umetnost čim širšemu krogu občank in občanov Kranja in vsem njegovim obiskovalcem. Izredno visoko raven smo dosegli na področju likovne umetnosti, saj neprestano potekajo najrazličnejše razstave del z veliko umetniško močjo.

V začetku le želja, da bi pridobili ustrezne prostore za predstavitev likovnih del Prešernovih nagrajencev in nagrajencev Prešernovega sklada, se nam je končno uresničila z obnovljeno Pavšlarjevo hišo. Zdaj likovnim umetnikom pomagamo soustvarjati piedestal , na katerega bodo lahko postavili stvaritve lastnega predstavnega sveta na ogled širši javnosti. Istočasno pa nadaljujemo tradicijo razstav, predstavitev ustvarjalnegaopusa Prešernovih nagrajencev v Avli Mestne občine Kranj, ki je zrasla iz akcije Likovni umetniki za Prešernovo mesto, prodajnih razstav, kjer je bila zastopana večina nagrajencev, vendar le z enim delom.

Tokrat smo piedestal zaupali modernistu Milanu Rijavcu, dobitniku nagrade Prešernovega sklada, avtorju, katerega ustvarjalni začetki segajo v čas med drugo svetovno vojno. Njegova z vrhunsko likovno ustvarjalnostjo narejena in predstavljena dela zaradi svoje oblike in vsebine ostajajo vedno aktualna. To potrjujejo številne samostojne in skupinske razstave ter nagrade, ki jih je v letih likovnega predajanja lastnih notranjih doživetij prejel.

S sedanjo razstavo želimo nekaj umetnikovega barvitega dojemanja sveta predstaviti vsem ljubiteljicam in ljubiteljem likovne umetnosti, ki znajo ceniti pomen in namen slikarjevega odpiranja širši javnosti.

Mohor Bogataj, univ.dipl.org.
Župan Mestne občine Kranj

Milan Rijavec sodi po svoji življenjski zgodbi, vsaj deloma pa tudi po svoji umetnosti med značilne predstavnike povojne generacije. Bil je eden od študentov prvega letnika ljubljanske Akademije, torej eden tistih, ki so za sabo imeli izkušnjo vojne, pred sabo pa preizkušnje let, ki so jih zaznamovali najrazličnejši politični in umetnostni pretresi. Oboji so seveda bili pogosto povezani in že zato lahko med Rijavčevimi kolegi srečamo predstavnike najrazličnejših smeri, vse od socrealizma do stroge modernistične abstrakcije.

Značilno pa je tudi, da so takšne skrajnosti zaznamovale sorazmerno malo predstavnikov Rijavčeve generacije; nedvomno so bile prav vojne izkušnje tiste, ki so jih naučile, naj se ogibajo takšnim ali drugačnim ekstremom. S tovrstnimi izkušnjami pa je mogoče povezati še eno od njihovih značilnosti, poudarjen individualizem: uniformiranosti, s kakršno se utegnemo srečati pri nekoliko kasnejših rodovih, so se ogibali in čeprav jih družijo nedvomne skupne poteze, se nam ob natančnem pogledu predstavljajo predvsem kot izraziti posamezniki.

V Rijavčevem primeru se splošne značilnosti kažejo predvsem v dveh, med sabo prepletajočih se pobudah. Prvo je predstavljalo srečanje z moderno umetnostjo, delno s "klasično" starejšo in delno s sodobno, ki so jo ustvarjalci posredno spoznavali ob knjigah in revijah, neposredno pa ob (sicer vse preredkih) razstavah tujih umetnikov in ob (še redkejših) potovanjih v tujino. Modernizem je seveda vplival na oblikovanje njihovega likovnega jezika, zanimivo pa je, da jih je zaznamoval tudi v vsebinskem smislu: nadvse občudovani Cézanne jih je npr. opozarjal na tihožitje, ki starejši slovenski umetnosti sicer nikakor ni bilo neznano, je pa zdaj dobilo veliko pomembnejšo vlogo - dejansko je postalo ena ključnih tém povojne generacije, med drugim tudi Rijavčevega slikarstva.

Tihožitje je seveda najmirnejši med likovnimi motivi in že zato ni težko razumeti njegove privlačnosti za umetnike Rijavčeve generacije; hkrati je lahko - čeprav to ni nujno - tudi eden najbolj intimnih, in intimizem, ki ga pri nas sicer lahko opažamo že v predvojnih letih, je zlasti v petdesetih letih prejšnjega stoletja dejansko postal ena značilnih smeri povojnih generacij. Vendar se na tej stopnji Rijavčeva umetnost že ločuje od umetnosti njegovih sodobnikov. V vsebinskem smislu so njegova dela sicer lahko intimna in včasih tudi intimistična - to npr. velja za njegova domača, zlasti "kuhinjska" tihožitja -, v likovnem pa je ubiral precej drugačno smer: ena od značilnosti intimizma je ne samo vsebinska, ampak tudi likovna krhkost, te pa v Rijavčevem slikarstvu zlepa ne srečamo.

Na kranjski razstavi je to morda še toliko bolj opazno, saj so na njej predstavljena samo dela na papirju, predvsem zato, ker so bila platna že predstavljena na ljubljanski umetnikovi osemdesetletnici posvečeni razstavi, pa tudi, ker je bil ta del umetnikovega opusa doslej najmanj znan. - Dela na papirju, zlasti risbe v takšni ali drugačni tehniki, slikarja seveda že načeloma kažejo v ustvarjalno najbolj intimnem trenutku prvega opažanja in zaznamovanja. Njihov značaj je torej določen a priori in ga opažamo tudi na Rijavčevih risbah, ki pa kljub temu ne zvenijo intimistično: če odštejemo najzgodnejše, oblikovane v smislu akademijskega realizma, jih predvsem zaznamuje močna in čista linija - značilno je, da je senčenje na takšnih delih praviloma minimalno ali sploh ukinjeno. Gre skratka za modernistično risbo "klasicističnega" tipa, ki je njena uspešnost končno odvisna predvsem od kvalitete celotne kompozicije, pri tej pa je Rijavec znova ubiral samosvojo smer. Njegove kompozicije nikoli ne učinkujejo "naključno", ampak vedno premišljeno, strogo določeno; včasih jih organiziraz vertikalami in horizontalami, še raje pa z diagonalami, ploskovnimi ali prostorskimi.

V ta osnovni likovni organizem potem vklaplja dodatne, tudi organsko oblikovane elemente, celoto pa lahko končno zaokroži še z barvo. Tudi ta je podrejena osnovnim značilnostim kompozicije: senčenje je znova minimalno ali ukinjeno, prevladujejo pa jasne barvne ploskve. Te predstavljani predmet zaznamujejo s samosvojimi, a pomensko in likovno jasnimi poudarki, ki bogato prepleteni Rijavčeva dela spreminjajo v vedro pisani panoptikum sveta okoli umetnika in nas samih.

Lev Menaše

   MO Kranj   Gorenjski muzej   facebook