Glavni trg 18 

4000 Kranj 

+386 4 202 57 16 

info@gpn.si 

Exhibitions and Events

PREV  116/119  NEXT  LIST


gpn
24.4.2003 - 10.6.2003

Franc Novinc: Razstava del
Avla Mestne občine Kranj


OB SLIKARSKI RAZSTAVI FRANCA NOVINCA


Danes odpiramo razstavo del akademskega slikarja Franca Novinca, dobitnika nagrade Prešernovega sklada. Gosti ga Galerija Prešernovih nagrajencev, ki jo je gospod Novinc tudi obogatil s svojo podarjeno slikarsko umetnino.

Z razstavo želimo kar najbolj obširno predstaviti njegovo likovno ustvarjanje. Galerija, kakor vemo, je sad večletnih prizadevanj: od idej do konkretnih dejanj. Teče namreč osmo leto od prve razstave Likovni umetniki za Prešernovo mesto in prav zaradi njihovega vsakoletnega uspeha ter pozitivnega odziva javnosti je Kranj končno postal mesto s stalno galerijo visoke likovne umetnosti. Prvi cilj galerije pa je posebej prikazati opus posameznih nagrajencev na samostojnih razstavah in tako poglobiti doživljanje njihovih stvaritev.

Zdaj je pred nami delo slikarja Franca Novinca s svojo posebno lepoto in izvirnimi značilnostmi.

Svetovno znani fenomenolog Alfred Schutz je trdil, da obstaja več ravni realnosti. Izpostavil je svet vsakdanjega življenja, svet sanj, fantazem, svet gledališkega ustvarjanja, svet umetnosti in še mnoge druge svetove, ki sestavljajo prostor, v katerem živimo. Njegovo ključno misel želim poudariti tudi sam, in sicer, da tako svet vsakdanjega življenja kot svet umetnosti nista dva izključujoča se svetova, ampak celota pojavov, stvari in odnosov med njimi, ki pogojujejo naše vsakdanje doživljanje.

In ravno akademski slikar Franc Novinc kakor drugi umetniki in ustvarjalci v kulturi najbolje potrjujejo moja opažanja. S svojimi umetniškimi deli namreč veliko prispevajo k temu, da ne živimo v svetu, ki je zgolj materialnega pomena, temveč tudi kulturnega in na ta način pomagajo ohranjati in razvijati slovensko kulturo, pa najsi gre za bogatenje upodabljajoče likovne ali besedne, glasbene in telesne umetnosti.

Prepričan sem, da boste ljubiteljice in ljubitelji umetnosti uživali v resničnosti, ki jo ponuja celotna razstava, in da boste zmogli zaznati neslišno prehajanje v nejasno resničnost, ki jo ponujajo razstavljene slikarske mojstrovine.

Ob tej priložnosti avtorju tudi iskreno čestitam in želim nadaljnje plodno likovno ustvarjanje.

Mohor Bogataj, univ.dipl.org.
Župan Mestne občine Kranj

Zanimivo je, da so slovenske regije doživele sorazmerno malo resnično osebnih likovnih interpretacij. Še največ mejne: najprej, v petdesetih letih prejšnjega stoletja, Primorska, pozneje, v osemdesetih, tudi Prekmurje. Druge v tem smislu očitno zaostajajo; to seveda ne pomeni, da jih niso upodabljali, vendar so upodobitve v glavnem ostajale na faktografski ravni.

To velja tudi za Gorenjsko. Zlasti upodobitev gorenjskih gora ter - ne nazadnje tudi turistično - privlačnih krajev, kakršen je Bled, seveda ne manjka. Tovrstno motiviko, ki jo je v obdobju bidermajerske romantike začel slikati Pernhart ter jo v poznoromantičnem povzel Karinger, so nadaljevali številni slikarji dvajsetega stoletja in jo še vedno povzemajo njihovi nasledniki; po drugi strani je gorenjske - in druge - ljudske običajev svojih delih predstavljal (predvsem) Gaspari; in tako naprej. Vendar takšna dela, kakor rečeno, praviloma ostajajo na objektivni ravni, osebna nota pa je potisnjena v drugi plan.

Novinčev opus pomeni eno redkih izjem tega pravila. Njegova interpretacija okolja, v katerem se je rodil in v katerem živi ter ustvarja še danes, je prav nasprotna: tokrat so dejstva tista, ki so - čeprav prepoznavna - očitno manj pomembna, poudarjeno pa je umetnikovo doživljanje njegovega neposrednega okolja. To je še zlasti opazno v njegovih novejših delih, pri čemer je zanimivo, da se je avtor, ki je - kot značilen predstavniksvoje generacije - zrasel ob pobudah pop-arta in še zlasti superrealizma, v nadaljnjem razvoju obrnil k nekoliko starejšim likovnim pobudam. Predvsem so ga privlačile "neformalne", čutno in čustveno sugestivne likovne metode, kakršne so radi uporabljali (predvsem ameriški) umetniki desetletij po drugi svetovni vojni, med temi pa sta bili najpomembnejši hitra in energična,(skoraj) podzavestno potegnjena poteza ter velika, hipnotična barvna ploskev.

Ob vsem tem je še treba poudariti, da je na nekaterih, bolj "divjaških" delih sicer poudarjena predvsem prva in na drugih, bolj "romantičnih", druga, v glavnem pa ju umetnik prepleta v docela samosvojo kombinacijo, ki je ne moremo uvrstiti niti v surrealistično niti v romantično tradicijo. Zdi se, da se njegovim gvašem (mimogrede: ti so na tokratni kranjski razstavi predstavljeni prvič - glede na kvaliteto in obseg tega dela njegovega opusa skoraj neverjeten podatek) še najbolj prilega označba "magični realizem". Takšno označbo pa je treba razumeti nekoliko drugače kakor smo sicer vajeni: v Novinčevem primeru ne gre za bolj realistično varianto surrealizma, ampak za razkrivanje vseh tistih čarobnih skrivnosti, ki jih je začel doživljati kot otrok in ki jih zdaj s svojo umetnostjo posreduje gledalcem.

Lev Menaše

   MO Kranj   Gorenjski muzej   facebook