Glavni trg 18 

4000 Kranj 

+386 4 202 57 16 

info@gpn.si 

Exhibitions and Events

PREV  113/117  NEXT  LIST


gpn
23.5.2003 - 10.6.2003

France Slana: Razstava del


OB RAZSTAVI FRANCETA SLANE


Razstava akvarelov akademskega slikarja Franceta Slane je v nizu razstav, ki jih Mestna občina in mesto Kranj posvečata Prešernovim nagrajencem, jubilejna, saj je že deseta po vrsti.

Prva razstava Likovni umetniki za Prešernovo mesto je bila v Kranju postavljena pred osmimi leti. Njen namen ni bil samo ponuditi občankam in občanom Kranja umetniške užitke ob gledanju del slovenskih in kranjskih likovnikov, ampak začeti akcijo, ki bi slovensko javnost tesneje povezovala z mestom, v katerem je živel in umrl dr. France Prešeren. Izkupiček prvih štirih prodajnih razstav je bil namenjen obnavljanju Prešernovega gaja, pozneje pa tudi drugim delom mesta, kjer je živel Prešeren. Kranj je Prešernovo mesto in prav razstave Likovni umetniki za Prešernovo mesto ter pozneje razstave Prešernovih nagrajencev in nagrajencev Prešernovega sklada so veliko pripomogle, da se je mesto tako poimenovalo.

Rezultat prizadevanj vseh, ki so delovali pri tem projektu, organizacijskega odbora in še posebno Marka Arneža, sta tudi dve Galeriji Prešernovih nagrajencev (v avli Mestne občine Kranj in Pavšlarjevi hiši) in seveda stalna zbirka Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost v Pavšlarjevi hiši.

Tudi naš umetnik je jubilant. Svojo prvo samostojno razstavo je France Slana imel pred petdesetimi leti. Leta 1953 je v Mali galeriji v Ljubljani razstavljal ciklus z naslovom Risbe iz vojaške skicirke in doživel velik uspeh.

Štirideset let je minilo od hudega potresa v Skopju. Slana se je tja odpravil še z nekaterimi drugimi slovenskimi slikarji in tam ustvaril opus akvarelov na temo porušenega Skopja. Za ta dela je leta 1964 prejel nagrado Prešernovega sklada. Slikar je eno izmed takrat nastalih del velikodušno podaril tudi naši stalni zbirki.

Prepričan sem, da bo ustvarjalnost Franceta Slane in vztrajnost vseh, ki pripravljamo razstave Prešernovih nagrajencev in ustvarjamo stalno zbirko, še dolgo razveseljevala vse ljubiteljice in ljubitelje likovne umetnosti.

Mohor Bogataj, univ. dipl. org.
župan Mestne občine Kranj

Široko občinstvo najbolje pozna Franceta Slano po njegovem figurativnem slikarstvu, zlasti po krajinah, tihožitjih in figuralnih kompozicijah. Manj znano je, da je te - in druge - motive pogosto likovno sintetiziral vse do stopnje, na kateri se je znašel na sami meji abstrakcije; in še nekoliko manj, da je to mejo nemalokrat tudi prestopil.

Tokratna kranjska razstava je posvečena takšnim delom, predvsem - čeprav nikakor ne izključno - tistim, ki so nastala na podlagi enega najbolj priljubljenih umetnikovih motivov, šopka. Ta je v najbolj realističnih Slanovih variantah predstavljen tradicionalno zahodnoevropsko: celota je zasnovana na značilnem kontrastu strožje, geometrično oblikovane vaze ter organsko živahnega prepleta cvetov. V nadaljnjem razvoju sta oba dela kompozicije likovno vedno bolj poenostavljena: cvetje se spreminja v pisan in (praviloma) veder preplet oblik ter barv, vaza pa včasih sploh izgine. V takšnih primerih jo pogosto nadomesti skupek stebel, zaradi česar takšne upodobitve vsaj na prvi pogled bolj ko na šopek spominjajo na (simbolično) drevo.

Razvoj motiva na tej stopnji pa ni sklenjen, ampak se razcepi v dve smeri. V prvi, bolj melanholični, gre za - včasih tudi z naslovi poudarjeno - motiviko "šopka spominov". Na takšnih, praviloma velikih (ali celo zelo velikih) delih je značilna osnovna oblika še vedno prepoznavna, barvni svet pa je bistveno pridušen. Prevladujeta rjava in siva (pri čemer gre na skrajnih primerkih že za docela tonsko slikarstvo), močno pa je poudarjena tudi vedno bolj hrapava tekstura barvnih nanosov. Ti se kopičijo eden vrh drugega in se včasih skoraj zakrivajo - kakor se prekrivajo, a nikoli ne dokončno zakrijejo spomini v človeški zavesti.

Takšnim stojijo nasproti poudarjeno vedre in optimistične variante. Razlika je očitna že v merah, saj gre za bistveno manjša platna, prekrita z osnovnim črnim, rdečim ali rumenim barvnim poljem. Ključni elementi šopka (ki pa je kot tak resnično prepoznaven zgolj v kontekstu bolj realističnih variant) so predstavljeni z istimi tremi barvami - in včasih še z belo -, pri čemer avtor ključni učinek dosega s poudarjanjem ostrih barvnih (npr. rumena proti črni) in oblikovnih (npr. poudarjeno hitra poteza proti ploskvi polja) kontrastov. Tudi zato doživljamo takšne slike predvsem kot docela sproščeno poigravanje z barvo in obliko, kot igro, pri kateri ima - vsaj načeloma - zelo pomembno vlogo tudi naključje. Podobno kakor ob prvi, "melanholični" skupini se torej tudi ob drugi srečujemo z v bistvu surrealističnimi principi, le da je interpretacija v prvem primeru bolj razumska, "kontemplativna", v drugem pa docela sproščena, "akcijska", kar celoto zaznamuje kot v našem času izjemno vrnitev k eni najstarejših sistemizacij človeške biti.

Lev Menaše

   MO Kranj   Gorenjski muzej   facebook