Glavni trg 18 

4000 Kranj 

+386 4 202 57 16 

info@gpn.si 

Exhibitions and Events

PREV  112/117  NEXT  LIST


gpn
16.10.2003 - 28.10.2003

Dušan Tršar: Razstava del


OB RAZSTAVI DUŠANA TRŠARJA


Predstavitve Prešernovih nagrajencev in nagrajencev Prešernovega sklada se v Pavšlarjevi hiši nizajo v kalejdoskop umetniških podob. Tokrat gostimo kiparja, dobitnika nagrade Prešernovega sklada za leto 1978 in profesorja na Akademiji za likovno umetnost, Dušana Tršarja.

Razstavljena dela pomenijo veliko pridobitev za Mestno občino Kranj, kajti s pomočjo Tršarja, ki oživlja kiparsko površino kot pokrajino, ohranjajočo sledi kiparjeve človečnosti in topline na umetni površini, ter obenem dopušča materiji, da se njene lastnosti izrazijo, s svojimi dotiki pa ponujajo pomoč pri oblikovanju snovi do življenja, spoznamo, da je tudi neživo lahko živo.

Kipar je eno izmed nagrajenih del velikodušno podaril tudi naši stalni zbirki in tako dodal svoj kamenček v mozaik Galerije Prešernovih nagrajencev.

S to razstavo želimo predstaviti dela umetnikovega ustvarjanja in njegovo doživljanje sveta ljubiteljem in ljubiteljicam likovne umetnosti ter približati njegova dela širši javnosti. Naj se vas umetnikova dela dotaknejo v samem bistvu vašega dojemanja in v vas pustijo neizbrisane sledove njegove umetniške pokrajine.

Mohor Bogataj, univ. dipl. org.
župan Mestne občine Kranj

Za izhodišče tega zapisa se mi zdi zanimivo uporabiti vprašanje, ki ga je Dušanu Tršarju postavil arhitekt Boris Podrecca: Zakaj so novejši slovenski bronasti kipi (drugače kot npr. italijanski) skoraj vedno patinirani?

Temeljitega odgovora na tem mestu ni mogoče dati, treba pa je vsaj opozoriti, da gre za (vsaj relativno) nov pojav: v večjem delu dvajsetega stoletja slovenski kiparji brona praviloma niso patinirali. Eden od temeljnih razlogov je nedvomno bila - iz raznih virov podedovana in sprejeta - klasicistična tradicija, ki je pri nas prevladovala še dolgo po drugi svetovni vojni, od nje pa se je resnično odvrnila šele generacija, ki se je uveljavila v osemdesetih letih in pozneje..

Tršar sicer ne spada v to generacijo, je pa ustvarjalec, ki so ga nove težnje v likovni umetnosti vedno zanimale in se je zato v svojih delih od začetka rad ukvarjal s sodobnimi likovnimi, pa tudi tehničnimi eksperimenti. Vendar pri patiniranju ne gre samo za takšne spodbude. Tehnika mu je predvsem omogočila, da je na svojih delih na nov način izrazil tisto transcendentalnost, ki jo je z drugačnimi sredstvi rad poudarjal tudi na svojih starejših stvaritvah.

Tu se je treba ustaviti tudi ob značilnem oblikovanju novejših vélikih (v primerjavi z malimi veljajo drugačne zakonitosti) Tršarjevih skulptur. Sestavljene so iz treh osnovnih elementov. Prvi je težak, že kar masivni podstavek, prek katerega se kipi ukoreninjajo v tla, še najbolj idealno v "živo" zemljo. Sledi steblasti osrednji del; tega pisci včasih interpretirajo kot telo, vendar se mi zdi rastlinska asociacija bolj ustrezna, ne nazadnje, ker véliki kipi jasno presegajo človeško višino in so že zato - čeprav ne samo zato - očitno "nekaj drugega". Zadnji, zaključni del sicer lahko spominja na glavo, a ne na človeško. Tršar ga oblikuje na razne načine: včasih nas spomni na glavo docela fantazijskega bitja, drugič na groteskno skrivenčen relikt krošnje, nemalokrat pa na orožje, npr. na - znova fantazijsko sproščeno preoblikovano - glavo bojne sekire.

Ta poudarek spreminja kipe v spomenike v (bolj ko običajno) dobesednem smislu, v neme odmeve in pričevanja v neskončnost oddaljenih, mitskih spopadov. Tudi umetnikovih osebnih: na te kaže s strastnimi potezami preorana površina kipov - ko da bi se avtor, kakor nešteti pred njim, v neprestanem spopadu z ovojem materije skušal prigrebsti do nikomur dostopnega živega jedra svojih del. Vendar se na končni stopnji doživljanja njegovih kipov izgubi tudi ta osebni poudarek, prav pri tem pa ima patina odločilno vlogo: ko jih prekrije, kipe dokončno prestavi v nedosegljive daljave časa in jih spreminja v skrivnostne čuvarje, ki bedijo nad zadnjimi odmevi davnih spominov.

Lev Menaše

   MO Kranj   Gorenjski muzej   facebook