Glavni trg 18 

4000 Kranj 

+386 4 202 57 16 

info@gpn.si 

Exhibitions and Events

PREV  108/119  NEXT  LIST


gpn
21.4.2005 - 27.5.2005

Peter Černe: Razstava del
Razstava akademskega kiparja, nagrajenec Prešernovega sklada

FOTOGALERIJA


POSLANSTVO NAŠE GALERIJE


Na tokratni razstavi se predstavlja akademski kipar Peter Černe, nagrajenec Prešernovega sklada. Na ogled nam ponuja kiparska dela, ki s kreativno močjo zaznamujejo sodobno slovensko likovno ustvarjalnost.Koncept razstave je široko zasnovan. Oblikovalci razstave in predvsem likovni umetnik, gospod Peter Černe, so s svojim izborom opravili zahtevno in odgovorno strokovno delo. Na tem mestu izrekam priznanje vsem, ki ste na kakršenkoli način sodelovali pri pripravah.

Mesto Kranj kot kulturna prestolnica Gorenjske daje umetnikom lep razstavni prostor, da lahko svoja dela in ustvarjalni duh prenesejo v celoten slovenski prostor in svet. V mesto Kranj in njene številne galerije pripeljete umetnostni izsek bogate likovne ustvarjalnosti kot odsev likovnega utripa v slovenskem prostoru.

Gospod Peter Černe, likovni umetniki, gospod Marko Arnež, dovolite mi, da vam čestitam ob razstavi, ki navdihuje. Zavedam se, da je bila ta pot dolga in težavna, da ste prišli do današnjega cilja. Želim vam, da še naprej uspešno opravljate svoje poslanstvo, da boste del vaše umetniške osebnosti delili z nami.

Naj se ob koncu obrnem še na vse ljubiteljice in ljubitelje umetnosti. Prepričan sem, da boste uživali v pluralistični atmosferi, ki jo odseva celotna razstava. Likovna dela Petra Černeta so izraz umetnikovega odnosa do samega sebe in sveta, časa in okolja. Duhovno nas bogatijo in razveseljujejo. Ta dela naj nas ne pustijo ravnodušne, temveč naj nas s svojo izvirnostjo očarajo.

Mohor Bogataj, univ. dipl. org.
Župan Mestne občine Kranj

Kranjska predstavitev kiparja Petra Černeta je zasnovana kot retrospektiva, ki od najnovejših sega vse do del, ki jih je umetnik naredil na ljubljanski akademiji. Časovno torej obsega pol stoletja in zato v malem kaže tudi razvoj slovenskega kiparstva v tem obdobju. Prva dela (oziroma, v primeru kranjske razstave, prvo delo) spadajo še v starejšo francosko, zlasti Maillolovo tradicijo, ki prek Černetovega akademskega učitelja, Borisa Kalina, korenini v obdobju pred drugo svetovno vojno, v tridesetih letih. Sledijo osebno obarvane, za petdeseta in zgodnja šestdeseta leta značilno "intimistične" skulpture (čeprav je takoj treba pripomniti, da je Černetov intimizem precej posebne sorte), te pa se prelijejo v likovni sintetizem šestdesetih let. V tem času je bil Černe v najbolj očitnem soglasju s splošnim tokom sodobne slovenske umetnosti, potem pa je zaplul v vedno bolj osebne vode.

Ta obrat najprej zaznamujejo (predvsem) velike, organsko in vedno bolj vitalistično oblikovane lesene skulpture. V nadaljevanju je umetnik material - iz zdravstvenih razlogov - opustil, bistvene poudarke pa je še stopnjeval v polihromirani terakoti, v obdobju, ki ga je sam poimenoval "rokokojsko". (Ob tem je zanimivo omeniti, da Černe v svojem opusu rad išče vzporednice s splošnim razvojem zahodnoevropske likovne umetnosti.) V poznih osemdesetih in v devetdesetih letih se je to obdobje polagoma prelilo v likovno in vsebinsko bolj umirjeno fazo "istrskih" krajin, v katerih je značilna Černetova "osebna mitologija" doživela svoj vrhunec. Takšna označba kaže na očitno povezavo s sočasnimi tokovi t. i. "postmodernizma", s katerim pa kritiki Černeta praviloma niso enačili, s tem pa so mu prej ko krivico naredili uslugo, saj je (drugače ko Černetova) t. i. "postmoderna" umetnost zdaj že dolgo in zelo dokončno mrtva. Krajine Černe še vedno ustvarja, vendar njegov opus v zadnjih letih zaznamujejo predvsem reliefi ter posamezne figure in figuralne skupine, oblikovane v značilnem "primitivističnem" slogu.

Izraz "primitivizem" je v umetnostnozgodovinski literaturi jasen, v našem okolju pa nekoliko manj, zato ga je tudi na tem mestu koristno vsaj na hitro opredeliti. Predvsem je nujno opozoriti, da nima negativnega, ampak - v tradiciji, ki sega vse do romantike - pozitiven pomen: gre za iskanje (predvsem, a ne izključno) likovnih pobud v okoljih, ki jih zahodnoevropska, od renesanse do neoklasicizma segajoča umetnost (še) ni pokvarila. V tem smislu se s primitivizmom v Černetovem opusu srečujemo že v petdesetih letih, ko je pobude po eni strani iskal v srednjeveški in po drugi v neevropski, predvsem v egipčanski in v tihomorski umetnosti; v vseh teh primerih gre za vire, iz katerih je črpal tudi "visoki" modernizem. - V novejših delih se tem pobudam pridružuje še ena: odmevi ljudskega kiparstva, kakršno se je vse od srednjega veka do 19. stoletja razvijalo na južnih obronkih Alp, torej v pasu, ki sega od Francije prek severne Italije do Slovenije in končno Istre.

Primitivizem je skratka ena od stalnic Černetovega opusa; druga je njegov značilni humor. Nanj je opozorilo že veliko kritikov in o njem sem pisal tudi sam, na tem mestu pa se mi zdi potrebno dodati še opozorilo na temnejšo stran Černetove umetnosti. V njegovih skulpturah se komedija včasih umakne tragediji, še večkrat pa se z njo preplete: kakor vsi kvalitetni humoristi se tudi Černe zaveda, da kontrast stopnjuje vrednost posameznih sestavin in, še bolj pomembno, njegovim delom daje tisto mnogoplastnost, ki je bistvena sestavina vsake prave umetnosti. Ob tem pa se je končno le težko ogniti misli na simbol, ki ga ponavadi povezujemo z gledališčem, odlično pa bi se prilegal tudi Černetovi umetnosti, na značilni maski, komično in tragično, ki tako učinkovito zaznamujeta zgodbo človeka in njegovega sveta.

Lev Menaše

   MO Kranj   Gorenjski muzej   facebook