Ob razstavi Likovni umetniki za Prešernovo mesto
Leta 1995 se je v Kranju začela uresničevati namera, da se mesto – varuh Prešernove dediščine – vidno in odmevno pripravi na jubilejni proslavi Prešernovega rojstva in smrti, ne le s ciljem utrditi pomen našega pesnika za vse Slovence, temveč tudi vdihniti Prešernovemu mestu trajno podobo pomembne prestolnice kulture. Misel, da bi Kranj v zavesti vseh Slovencev postal Prešernovo mesto, sem želel uresničiti s pomočjo likovnih umetnikov, predvsem kiparjev in slikarjev iz vse Slovenije. Tej ideji so se najprej pridružili slikarja Klavdij Tutta in Jure Cekuta ter akademik prof. dr. Boris Paternu, kasneje pa še mnogi drugi strokovnjaki in zanesenjaki.
Načrte, da bi slovenski slikarji in kiparji vsako predjubilejno leto sodelovali na predstavitveno – prodajnih razstavah in podarili del izkupička od prodanih del za oživitev in novo estetsko podobo mestnih kulturnih spomenikov, ki nosijo Prešernovo ime, je že na samem začetku podprl tudi kranjski župan Vitomir Gros in imenoval pripravljalni odbor. Ta se je z leti spreminjal in širil, vendar je ves čas predano skrbel za ves program. Danes nam pomoč pri našem kulturnem poslanstvu nudi tudi sedanji župan g. Mohor Bogataj.
V gorenjski metropoli so se tako leta 1995 s svojimi deli začeli predstavljati likovni umetniki na razstavi »Likovni umetniki za Prešernovo mesto«. Iz leta v leto jih je bilo več. Vabilom so se odzivali slikarji in kiparji iz vse Slovenije, v velikem številu tudi kranjski likovniki. Te je vsa leta v pripravljalnem odboru zastopala Klementina Golija.
Razstavam smo vsako leto dodali kaj novega. Če smo prvo leto povabili k sodelovanju vse likovne umetnike, ki so bili pripravljeni pomagati Kranju, je v naslednjih letih veljalo povabilo predvsem Prešernovim nagrajencem in nagrajencem Prešernovega sklada. Zadnje leto pa smo povabili tudi dobitnike Prešernovih nagrad za študente.
Ob vsaki razstavi je ob pomoči pokroviteljice Mestne občine Kranj in sponzorjev izšel tudi katalog. Od vsega začetka je kataloge s spremnimi teksti strokovno obogatil univ. prof. dr. Nace Šumi, kasneje tudi univ. prof. dr. Lev Menaše. Jadranka Šumi, prof., je poskrbela za predstavitev umetnikov, Mira Avsec, prof., pa za to, da bi bilo čim manj napak v dopisih in katalogih. Mag. Damir Globočnik in umetnostni zgodovinarki Polona Hafner in Nada Zoran so se delu za razstavo priključili letos. Kataloge je oblikoval slikar Klavdij Tutta. Njegova uporaba Prešernove podobe s prve strani kataloga je postala tudi del logotipa Mestne občine Kranj. Za tehnično izvedbo razstav sta skrbela Mestna občina Kranj – gospe Vesna Paljk, Mira Starc in Nada Kržan Bogataj – in Gorenjski muzej.
Vsem imenovanim in tudi neimenovanim dolgujemo globoko zahvalo za sodelovanje, za njihove zasluge, da se je prireditev uveljavila kot stalnica v kulturnem življenju Kranja.
Pred nami je letošnja – peta razstava, posebnost med vsemi. Na njej je predstavljeno 112 razstavljalcev. Z njo pa ne zaključujemo svoje zamisli, ampak dajemo novo pobudo: stalno razstavo del Prešernovih nagrajencev in nagrajencev Prešernovega sklada na področju likovne umetnosti z domicilom v Kranju.
Letos predstavljamo samo izbrana dela nagrajenih umetnikov, ki naj bi postala temelj stalne zbirke. Če nam bo uspelo zagotoviti ustrezne prostore, so nekateri umetniki celo pripravljeni darovati svoja nagrajena dela za zbirko. Upamo, da bomo nalogo uspeli uresničiti ob medsebojnem sodelovanju Ministrstva za kulturo, Mestne občine Kranj in Gorenjskega muzeja kot prihodnjega upravljalca zbirke, pa tudi drugih strokovnjakov, ki bodo skrbeli za izbor del, strokovno postavitev in predstavljanje zbirke.
Pomembnost stalne zbirke bo vsedržavna in hkrati ponos in vrednost našega mesta. Le s svojimi gospodarskimi in kulturnimi dosežki bomo Slovenci ostajali spoštovani in upoštevani v evropski družini narodov.
Ob razstavi
Likovni umetniki za Prešernovo mesto, novembra 2000
Marko Arnež